Jesenske in zimske vozne razmere

Poletja je konec

S koncem poletja se tudi razmere na cestah spremenijo. Mrak, slaba vidljivost, luže na cestah, megla in prva zmrzal od voznikov zahtevajo več pozornosti in pazljivosti, manjše hitrosti in daljše varnostne razdalje, a tudi tehnično brezhiben avto z delujočim gretjem in zračenjem.

Slaba vidljivost, daljša varnostna razdalja

Daljša obdobja mraka ter teme v pozni jeseni in zgodnji zimi skupaj z močnim dežjem, pršcem avtomobilov pred nami in meglo močno poslabšajo vidljivost iz avtomobila. Z zmanjšano vidljivostjo se podaljša reakcijski čas reagiranja na nenadne dogodke na cesti, zato velja najpomembnejši napotek: če je vidljivost slaba, postopno zmanjšamo hitrost in močno povečamo varnostno razdaljo do vozila pred nami. Naj opozorimo, da nenadno zmanjšanje hitrosti lahko privede do naleta.

Meglene nevarnosti

Megla je v naših krajih zelo pogost pojav, za voznike pa pomeni predvsem zmanjšano vidljivost. Pri zmanjšani vidljivosti je potrebna prilagoditev hitrosti. Če vidite le 50 metrov daleč, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro - to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Pri boljši vidljivosti lahko vozite hitreje, a velja upoštevati ta merila: če vidimo 100 metrov daleč, vozimo z največ 80?km/h, če vidimo 150 metrov daleč, vozimo z največ 100?km/h. To so zgornje meje še varnih hitrosti, priporočljivo pa je, da jih še znižate.

Pomemben element varne vožnje je tudi varnostna razdalja. Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; če vidimo le 100 m daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj toliko, da še vidimo njegove luči. Če se “prilepimo” na zadnji del avtomobila pred nami, nimamo praktično nobene možnosti, da varno ustavimo, ko se avto pred nami zaplete v nezgodo.

Dobra vidnost in vidljivost

Pri vožnji ob slabši vidljivosti velja opozoriti tudi na pomanjkljivosti nekaterih zasnov dnevnih luči. Stalna uporaba dnevnih luči (ali zasenčenih žarometov) je pri nas obvezna, a po zakonu to velja le za luči spredaj – zadnjih luči ob normalni vidljivosti podnevi ni treba imeti prižganih. A ob le malce slabši vidljivosti (ki še ni padla pod 50 metrov, ko lahko prižgemo zadnje meglenke), ob dežju in predvsem ob dežnem pršcu s ceste zaradi slabše vidljivosti težko vidimo avto pred nami, ki nima prižganih zadnjih luči. Zato velja ob slabšem vremenu prižgati zasenčene luči oziroma žaromete in zadnje luči – tudi če sicer že svetijo prednje dnevne luči. To velja tudi za avtomobile s samodejnim preklopom luči oziorma žarometov.

Ob temperaturah blizu ali pod lediščem se vlaga iz ozračja kot tanka ledena plast pojavi tudi na avtomobilskih steklih. Kdor nima avtomobila čez noč v topli garaži, mora zjutraj led pač očistiti s stekel. Večinoma to počnemo s posebnimi strgalci za led, včasih uporabimo tudi kaj drugega, kar nam pač takrat pride v roke. Pomembno pri čiščenju ledu (in snega) z avta je, da očistimo čim več vidnih površin – če bo na našem avtu le nekaj kvadratnih centimetrov očiščenega vetrobranskega stekla, bomo zelo hitro spregledali pešca ob cesti.

Če vam je vsebina všeč, jo »všečkajte« ali objavite na FaceBook-u.