AMD Kamnik

Objavil/a: Matjaž Šerkezi, ponedeljek, 23. november 2015

Kako zavirajo različna vozila?

Avti zavirajo najbolje: Med najbolj pogostimi vzroki za nesreče je - predvsem na avtocestah, kjer so hitrosti visoke - premajhna varnostna razdalja. Ob nepredvidenem dogodku pred nami - nesreči, močnem zaviranju avta pred nami ali kakšnem drugem dogodku - je prav od varnostne razdalje odvisno, ali bomo uspeli pravočasno ustaviti pred oviro. Zaustavitev je namreč odvisna od dveh dejavnikov - našega reakcijskega časa in zavorne poti našega vozila. Če velja, da je reakcijski čas povprečnega voznika približno ena sekunda, je druga neznanka zavorna pot vozila. Kako učinkovito zavirajo avto, motocikel, avtodom ali tovornjak?
Vozniki se med vožnjo praviloma preveč zanašamo na lastne sposobnosti; pri hitrejši vožnji z avtocestnimi hitrostmi pogosto precenjujemo svoje sposobnosti reagiranja in pravilnega ravnanja. Tudi zato na naših (avto)cestah zelo pogosto vidimo voznike, ki vozijo s premajhno varnostno razdaljo oziroma preblizu vozilu pred njim. Zagotovo niso vsi takšni vozniki v vsakem trenutku povsem osredotočeni na vožnjo in dogajanje pred njimi, zato ob nenadnih dogodkih pogosto reagirajo prepočasi oziroma prepozno. Posledica takšne vožnje na avtocestah so pogoste nesreče z naleti. 

Večina voznikov tudi ne pozna omejitev in fizikalnih zakonitosti zaviranja svojih avtomobilov. Kdor se je že udeležil katerega od tečajev varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, se bo zagotovo spomnil ene od najpomembnejših lekcij: če morate zavirati, je treba to storiti hitro in z vso razpoložljivo silo – le tako bo zavorni sistem našega avta poskrbel za najbolj učinkovito zaustavitev. 

Najbolje avto, najslabše tovornjak

A kako hitro se v resnici lahko zaustavi naš avto? Kaj pa, če imamo zadaj pripeto prikolico? Kako zavira avtodom? Dostavnik? Vlačilec? 

Pri nemškem partnerskem klubu ADAC so na ta vprašanja odgovorili s preskusom zavorne poti različnih vozil. Izmerili so zavorno pot klasičnega družinskega avtomobila VW golfa, cestnega terenca BMW X3 in BMW X3 s pripetim bivalnim priklopnikom, izmerili pa so tudi zavorno pot motocikla BMW 1200 GS. Ob avtih in motorju so preskusili tudi učinkovitost zavor pri dostavniku mercedes sprinter, avtodomu dethlefs globebus T4 in vlačilcu DAF XF. 



Zavorno pot omenjenim vozilom so izmerili od hitrosti 80 km/h do popolne zaustavitve, vsa vozila pa so bila med preskusom obtežena do največje dovoljene vrednosti. Zavorno pot so izmerili na suhi cesti in pri poletnih temperaturah, vozila pa so bila opremljena z letnimi pnevmatikami.

Po pričakovanjih se je najhitreje ustavil VW golf, ki so mu namerili zavorno pot 23,2 metra, cestno-terenski BMW X3 pa se je zaustavil po 23,5 metra. Manjše presenečenje je dejstvo, da se je BMW X3 s pripeto bivalno prikolico zaustavil po 25,2 metra, s tem pa za decimeter prej kot motocikel BMW 1200 GS. Precej več ceste je za popolno zaustavitev rabil dostavni mercedes sprinter, ki se je zaustavil po 28 metrih. Avtodom dethlefs globebus T4 je za zaustavitev potreboval skoraj dva metra več. 

Najslabše se je – po pričakovanjih – odrezal 40-tonski vlačilec DAF XF, ki se je zaustavil po 36,2 metra. A kljub temu lahko ta rezultat označimo za presenetljivo dobrega, saj je vlačilec kar 11-krat težji od dostavnika ali avtodoma. Naj bralce tudi opomnimo, da so vlačilci serijsko opremljeni s sistemom za samodejno zaviranje v sili, saj je to zakonsko predpisano. 

Zdaj torej poznate zavorne poti različnih vozil na cesti. Razlike med njimi so sicer očitne, a vseeno so dovolj majhne, da se vozniki osebnih avtov ne smemo zanašati nanje: tudi vlačilec pred nami se namreč lahko zaustavi zelo hitro. Razlike v zavorni poti so bolj pomembne za voznike vozil z daljšo zavorno potjo; motoristi morajo vsekakor vzdrževati daljšo varnostno razdaljo do avtomobila spredaj, še bolj pa to seveda velja za voznike dostavnikov, avtodomov ali tovornjakov.

Dve sekundi ali več: kako pravilno oceniti varnostno razdaljo?

Prvi odstavek 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa pravi: “Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja) oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom.” 

Pri nas torej velja “sekundna” metoda merjenja varnostne razdalje, ki ji pravijo tudi “pravilo dveh sekund”. To pravilo lahko kjerkoli in kadarkoli preverimo tudi sami; ob cesti pred nami si kot orientacijsko točko izberemo predmet ali objekt in počakamo, da avto pred nami s svojim zadnjim delom prevozi to točko. Odštejemo dve sekundi in preverimo, kje se nahaja prednji del našega avtomobila – če je pred izbrano točko, je naša varnostna razdalja zadostna, če pa točko prevozimo prej, je varnostna razdalja prekratka. 

Upravljalec ceste lahko dodatno predpiše tudi drugačno varnostno razdaljo, če oceni, da je to ustrezno oziroma primerno. Kdor se pogosto vozi skozi predore, je že videl znak, ki predpisuje najmanjšo razdaljo med vozili 50 metrov. Upravljalec ceste lahko predpiše drugačno varnostno razdaljo tudi povsod drugje, kjer promet teče moteno oziroma drugače kot na običajni avtocesti. 

A še več lahko za ustrezno varnostno razdaljo naredimo vozniki sami. Zakonsko predpisano pravilo dveh sekund je primerno in ustrezno le v idealnih voznih razmerah – pri razmeroma lepem vremenu. Če je cesta mokra ali vidljivost slabša, priporočamo varnostno razdaljo najmanj “tri sekunde”, prav tako moramo imeti daljšo varnostno razdaljo, kadar za avtom vlečemo prikolico ali vozimo za motornim kolesom. 

Če so razmere na cesti še slabše, priporočamo še daljšo varnostno razdaljo – do pred nami vozečega vozila naj bo najmanj štiri sekunde, še zlasti, če je cesta spolzka ali zasnežena. Zakonsko predpisana varnostna razdalja naj bo torej le minimalno merilo, za presojo pa naj nam služi zdrava pamet in previdnost.

Blaž Poženel, Motorevija
http://amd-kamnik.si/novice.php?pid=40 28. 03. 2024